Statut ženskega odbojkarskega kluba Puconci

Na podlagi 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011, ZDru-1-UPB2) je občni zbor Ženskega odbojkarskega kluba Puconci na svojem zasedanju, dne 22.3.2013 sprejel

STATUT

ŽENSKEGA ODBOJKARSKEGA KLUBA PUCONCI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva je Ženski odbojkarski klub Puconci (v nadaljevanju društvo). Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Puconcih.

2. člen

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje igralcev in ljubiteljev odbojke, ki združuje, vključuje in povezuje v članstvo na amaterski podlagi.

3. člen

Društvo ima svoj pečat. Pečat društva je pravokotne oblike, velikosti 45 x 15 mm, na levi strani ima znak v obliki odbojkarske igralke z žogo in odbojkarsko mrežo, desno poleg pa napis ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB PUCONCI.

4. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi društvi v Republiki Sloveniji, ki delujejo na opredeljenem področju in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti.

5. člen

Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne tuje ali mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.

6. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.

Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost.

Svoje člane obvešča društvo:

z objavljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski v društvenih prostorih
s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled vsem članom društva.

Širšo javnost obvešča društvo:

s tem, da so seje organov društva javne in da se nanje vabijo novinarji ter druge osebe, ki izkažejo tak interes;
z organizacijo okroglih miz in tiskovnih konferenc;
prek drugih sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. člen

Namen društva je vzpodbujati dejavnost in tako prispevati k razvoju dejavnosti, ki ga dosega s tem, da:

razvija pri svojih članih razvoj karakternih vrlin kot so ustvarjalni polet, občutek za delo v skupnosti, disciplina, samokritičnost, točnost, tovarištvo in skromnost;
skrb za množičnost in popularizacijo dejavnosti med občani, predvsem med mladino ter jih po njihovi prostovoljni odločitvi pritegniti v članstvo;
skrbeti za kvaliteto vrhunskih igralcev ter si prizadevati za dvig kvalitete igre pri članih;
vzgajati svoje člane v duhu fair-playa.

8. člen

Svoj namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:

s prirejanjem ter organizacijo tekmovanj v odbojki ter s sodelovanjem svojih članov na tekmovanjih in drugih prireditvah, ki jih organizirajo druge organizacije;
z dajanjem pobude in pomočjo pri ustanavljanju in razvoju novonastalih organizacij in krožkov;
s širjenjem in popularizacijo igre, ki jo izvaja prek sredstev javnega obveščanja, s prirejanjem tečajev po šolah, terenskih organizacijah, s predavanji ter z izdajanjem svojega glasila ter strokovne literature;
s povezovanjem in vzdrževanjem stikov z drugimi organizacijami v Sloveniji in v tujini;
s članstvom v ustreznih zvezah v republiki in v zvezah na lokalni ravni;
s sodelovanjem z občinskimi organi, s skupnostmi, ki delujejo na območju lokalne skupnosti ter z drugimi množičnimi in družbenimi organizacijami.

Za doseganje svojih ciljev društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa Zakon o društvih. Pridobitna dejavnost mora biti povezana z namenom in cilji društva, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in nalogami društva.

Pridobitne dejavnosti društva so:

organizacija športnih tekmovanj,
organizacija komercialnih rekreativnih programov,
gostinske storitve za člane društva in nečlane v času poteka redne rekreativne vadbe,
gostinske storitve za člane društva in nečlane ob večjih rekreativnih prireditvah,
izposoja opreme za člane kluba in nečlane,
prodaja športne opreme, majic in pokrival z emblemom oz. logotipom ali maskoto kluba,
prirejanje in sodelovanje pri izvedbi športnih prireditev, kjer so potrebne športne spretnosti,
marketinška dejavnost (oglaševanje, plakatiranje, promocija sponzorjev in njihovih blagovnih znamk na dogodkih, ki jih organizira društvo in na spletnih straneh društva, organizacija propagandnih akcij in tiskovnih konferenc, raziskovanje trga in javnega mnenja),
trženje športnih storitev (prodaja igralcev).

Te dejavnosti so namenjene pridobivanju dohodka. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti za katere je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev društvenega premoženja med njegove člane je prepovedana in nična.

Društvo pridobitno dejavnost izvaja preko svojih članov, katerim določi pooblastila predsednik, lahko pa tudi z angažiranjem drugih oseb po pogodbi o delu, po poslovnih pogodbi o delu, po poslovnih pogodbah z gospodarskimi subjekti ali kako drugače.

Pridobitna dejavnost se opravlja v skladu z veljavnimi predpisi ter v obsegu, potrebnem za doseganje namena in nalog društva.

III. ČLANSTVO

9. člen

Član društva lahko postane vsak, ki se ukvarja z navedeno dejavnostjo, ki sprejema ta statut in v ta namen poda pismeno pristopno izjavno, v kateri izrazi željo postati član društva. Z izjavo se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva ter plačal članarino. Članstvo v društvu je prostovoljno.

Društvo ima redne in častne člane.

10. člen

Pravice članov društva so:

da volijo in so izvoljeni v organe društva;
da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih društva;
da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva;
da dajejo predloge ter sugestije organom društva k delu iz izpopolnjevanju nalog;
da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem;
da glede na dosežene kvalifikacije sodelujejo na internih tekmovanjih in drugih prireditvah društva ter zastopajo društvo na tekmovanjih in predstavitvah v Sloveniji in v tujini;
da sprejemajo nagrade in pohvale za delo društva ter za dosežene uspehe.

11. člen

Dolžnosti članov društva so:

da spoštujejo statut društva in druge akte ter sklepe organov društva;
da sodelujejo na tekmovanjih društva;
da spoštujejo ta statut ter odločbe in sklepe organov društva ter varujejo ugled društva;
da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;
da se izpopolnjujejo ter svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlajše člane;
da redno plačujejo članarino;
da skrbijo za objekte društva in druga sredstva, s katerimi društvo razpolaga.

12. člen

Častni član društva lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva.

Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu, ki ima velike zasluge za uspehe društva. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če častni član hkrati ni član društva nima pravice odločanja v organih društva.

13. člen

Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko upravni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

14. člen

Članstvo v društvu preneha:

z izstopom,
s črtanjem,
z izključitvijo na podlagi sklepa disciplinske komisije društva,
s smrtjo.

Član prostovoljno izstopi iz društva, kadar poda upravnemu odboru pismeno izjavo o izstopu.

Član se črta iz društva, če kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, če zavestno ravna proti interesu in ugledu društva in če je pred sodiščem obsojen za nečastno dejanje.

O izključitvi člana odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep se izda v skladu z določbami disciplinskega pravilnika.

IV. ORGANI DRUŠTVA

15. člen

Organi društva so:

občni zbor,
upravni odbor,
nadzorni odbor,
disciplinska komisija.

Občni zbor

16. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva.

Občni zbor je lahko reden in izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat na leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredni občni zbor sklepa samo stvari, za katero je sklican.

Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.

Sklicanje občnega zbora mora biti objavljeno z dnevnim redom najmanj 14 dni pred dnevom, za katerega je sklican.

17. člen

Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, člani pa se lahko odločijo tudi za tajni način glasovanja. Volitve organov društva so praviloma tajne.

Če se odloča o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da prisostvuje občnemu zboru najmanj polovica članov. Način glasovanja določi občni zbor.

18. člen

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov.

Če ob predvidenem začetku občni odbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj 10 članov.

19. člen

Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.

20. člen

Naloge občnega zbora so:

sklepa o delovnem redu;
razpravlja o delu in poročilih upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njem;
sprejema delovni program društva;
odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora ali sklepom disciplinske komisije,
sprejema finančni načrt za prihodnje leto ter potrjuje letno poročilo za minulo leto;
sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut;
voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije;
dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
odloča o prenehanju, sodelovanju in združevanju društva;
odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani cilji društva v skladu z namenom in cilji društva;

Posamezni predlogi za obravnavo na občnem zboru morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.

21. člen

O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja.

Upravni odbor

22. člen

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijske, upravne administrativne, strokovne in tehnične zadeve, ki mu jih naloži občni zbor ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

23. člen

Upravni odbor šteje 11 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik ter ostali člani.

Mandatna doba upravnega odbora je 4 leta.

24. člen

Naloge upravnega odbora so:

sklicuje občni zbor in pripravlja poročila o delu ter predloge za občni zbor;
pripravlja predloge za splošne akte društva;
pripravlja in sestavlja predlog za finančni načrt in letno poročilo;
sestavlja letni koledar tekmovanj;
vodi posle ki zadevajo evidenco članov;
imenuje iz vrst članstva stalne in občasne komisije;
skrbi za materialno – finančno poslovanje in za sredstva ter premoženje društva;
neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog društva.

25. člen

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik oziroma tajnik društva.

Upravni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje večina navzočih članov.

26. člen

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije. Naloge, število članov in predsednika komisij določi upravni odbor. Člani komisije so lahko le člani društva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju tudi zunanje sodelavce.

27. člen

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so metoda dela društva organizirane po interesnem principu članov društva.

Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo članov društva. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statutom društva.

Nadzorni odbor

28. člen

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja stalni nadzor nad finančnim poslovanjem društva.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.

29. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor.

Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Na sejah upravnega odbora lahko sodelujejo, ne morajo pa odločati.

30. člen

Nadzorni odbor veljavno sprejema sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.

Mandatna doba članov nadzornega odbora je 4 leta.

Disciplinska komisija

31. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, ki jih voli občni zbor za dobo 4 let.

Člani disciplinske komisije izmed sebe izvolijo predsednika.

Disciplinska komisija vodi disciplinski postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku.

32. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje:

kršitev določb statuta;
nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu;
neizvrševanje sklepov organov društva;
dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

33. člen

Disciplinska komisija lahko izreče članom društva v skladu z disciplinskim pravilnikom naslednje ukrepe:

opomin,
javni opomin,
izključitev.

Zoper sklep, ki ga na prvi stopnji izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor kot drugostopenjski organ.

Predsednik društva

34. člen

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli občni zbor za dobo 4 let.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

Tajnik društva

35. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik, ki ga izvoli občni zbor za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

V. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

36. člen

Viri dohodkov društva so:

članarina,
javna sredstva,
prispevki sponzorjev,
darila in volila,
dohodki iz dejavnosti društva in materialnih pravic,
drugi viri.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finančnega načrta.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

37. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi načrti, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo.

38. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi.

Blagajnik vodi finančno poslovanje društva v skladu s pravilnikom o materialno finančnem poslovanju, v katerem društvo določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskim standardom za društva.

Društvo ima svoj TRR na eni izmed poslovnih bank.

39. člen

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

40. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo.

Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva.

41. člen

Društvo lahko ima sponzorje. Sponzorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

42. člen

Društvo preneha:

po sklepu občnega zbora z večino navzočih članov;
po samem zakonu.

43. člen

V primeru prenehanja društva se z dnem izbrisa društva iz registra in po poravnavi vseh obveznosti, preostanek premoženja prenese na prevzemnika premoženja. O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ. Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

VII. STATUT IN SPLOŠNI AKTI DRUŠTVA

44. člen

Statut sprejema na predlog upravnega odbora občni zbor društva. Člani društva morajo biti s predlogom Statuta predhodno seznanjeni.

V skladu s tem statutom ima društvo še naslednje splošne akte, ki jih sprejema Upravni odbor društva:

disciplinski pravilnik,
pravilnik o članstvu,
pravilnik o materialno finančnem poslovanju,
pravilnik o varovanju osebnih podatkov in drugih uradnih in poslovnih skrivnostih
poslovnik o delu upravnega odbora,
kategorizacijski pravilnik oz. pravilnik o štipendiranju.

Če društvo spremeni statut, registrirano ime ali zastopnika društva, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka se mora priložiti zapisnik s seje občnega zbora, na katerem so bile sprejete spremembe statuta. Če je bil spremenjen statut, se mora k vlogi za spremembo statuta priložiti en izvod spremembe statuta ali prečiščeno besedilo statuta.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. člen

Te spremembe statuta in njegovo prečiščeno besedilo začnejo veljati z dnem, ko jih sprejme občni zbor društva in potrdi pristojni organ Upravne enote.

46. člen

Društvo mora v enem letu od uveljavitve tega Statuta uskladiti svoje veljavne akte, sprejeti potrebne splošne akte in uskladiti svoje poslovanje s tem Statutom.

Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Ženskega odbojkarskega kluba Puconci, ki je bil sprejet na občnem zboru, dne 29.08.2008 in potrjen 03.09.2008 na Upravni enoti Murska Sobota.

Puconci; 22.03.2013

Predsednik:

Drago FRANKO